nedelja, 17. november 2013

Vozek

Pa ga imam !!! Vozek, namreč. Prepotrebno sredstvo, kar se mene tiče.
Vsakič,ko grem na stojnice, lepo zložim svoje izdelke v plastične gajbice, drobne zadeve in nepogrešljivo termosko s kavico spokam v torbo, in gremo.

Težava, ki se mi pa pojavi na kraju prizorišča pa je, da moram te gajbice ročno znositi do stjnice, ta čas mora nekdo pri stojnici čakati in paziti izdelke, pa da preparkiram avto....polno enih zadreg in tekanja.

In se spomnim - ja, kaj, vozek rabim, tkjega transportnega, zložljivega in da ni pretežak.

Striček Google je pomagal in nisem mogla verjeti - točno tak vozek, kot sem ga iskala, so imeli pri nas v Tržiču v Hoferju.

Kaj naj rečem - Bravo Hofer !!!

Voziček je sedaj že pri meni doma, sestavljen in čaka, da grem z njim konec meseca v Škofja Loko.

Uh, ne morem povedati, koliko sem vesela.
Me ne bo več bolel hrbet, pa roke, pa ne bo potrebno preparkirat avtomobila, sama bom šla lahko na stojnico (prej sem vedno potrebovala pomočnika), mislim, mobilna sem do fulla, se temu reče.

Vesela !!!
Pravijo, da je sredstva potrebno vlagati v razvoj, ja, in čeprav je to samo en vozek, je njegova uporabna vrednost zame večja, kot pa je bila njegova cena.

Upam, da mi bo dobro služil.

sreda, 13. november 2013

Sejem v Ljubljani 12.11.2013 - utrinki

Evo, pa sem se odločila in šla - namreč, na sejem ustvarjalcev, obrtnikov, rokodelcev in ne vem koga še vse - v Ljubljani. V službi dan dopusta in gremo !

Kaj naj rečem - najbolj kar me je skrbelo, je bilo, kako najti v bližini sejma parkirišče, že večer prej sem ostala skoraj brez spanca. Samo, da parkiram avto v bližini, potem sem pa rešena. In - iz prve, se pripeljem skoraj pred Maxi market nasproti parlamenta, najdem parking za ugodno ceno in ni bilo treba hodit menjat listkov in sem bila čisto ta glavna.

Sejem je trajal cel dan in za pomoč mi je bila moja mami. Kar precej sva se namučili, da sva robo odnesli na prizorišče (moram kupiti "rudl"), me je skoraj kap, ko sem izvedela, da ima vsak razstavljalec pol mize, jaz pa robe še pa še. Ampak me je potem organizatroka odrešila, češ da nekaterih ne bo(hvala) in da je lahko cela miza moja. To sem se razširila, na bogato in je bilo super.

Obiskovalcev veliko, nas, ki smo razstavljali, pa tudi. V glavnem nakit, tako da sem bila vesela, da je bila moja stojnica drugačna od ostalih. Bilo nas je peščica takšnih, ki nismo imeli nakita.

Ja, in ljudje so se kar ustavljali pri meni,občudovali moje lončke in zalivalke (meni se je kar samo smejalo), ali  kaj prodam ali ne,mi je bilo vseeno, bolj mi je pomembno, da pokažem svoje izdelke, da vidim in slišim, ali izdelki ugajajo ali ne.

In imela sem tudi srečo - zraven mene je imela ena gospa stojnico in ko sva začeli klepetati, mi je dala veliko koristnih nasvetov. Ona je že izkušena ustvarjalka in veliko hodi po takšnih sejmih, jaz pa se šele učim in mi je ljub  vsak dobronameren nasvet.

Ja, in kar veliko ljudi mi je reklo, da takšne lončke in zalivalke je imela pa moja babi.
In to je točno to, kar sem želela slišati in da vem, da delam prav, kajti s svojimi izdelki želim popeljati sebe in vse, ki so vam moji lončki všeč, v neke čase naših babic, ko še ni bilo interneta, mobitel in vse ostale tehnologije - malo domačnosti.

Pa ne me spraševat, kako sem bila zvečer doma utrujena - ša danes čutim vsako koščico na telesu, ampak občutki so pa čudoviti in še kar ne morem zbrati vtisov.






petek, 1. november 2013

Zimski čas


Imam občutek, kot da prihaja pomlad, namesto jesen in zima. Toplo je, narava je odeta v čudovite barve, diši po pečenem kostanju, za priboljšek pa domači mošt.
 
Posedamo zunaj pred hišo na vrtu, ko se zmrači, od ognja ostane le še žerjavica, ki se vidi v temi, ovijemo se v tople jope in budne, ter uživamo v pravkar pečenem kostanju.
Ja, in me prešine, da je res jesen in da se nam počasi bliža praznični december.


In da bo vse lepo in prav, da nam bo doma toplo in prijetno, sem začela z decemberskim delom - lončki, zalivalke z zimskimi motivi, v božičnih barvah, topli rdeči in zeleni ter predčudovito zlati.
Pa še malo čarobnega prahu in kakšna zvezdica za srečo.















In tudi nekaj za najmlajše, ki se praznikov najbolj veselijo