Kaj naj rečem - najbolj kar me je skrbelo, je bilo, kako najti v bližini sejma parkirišče, že večer prej sem ostala skoraj brez spanca. Samo, da parkiram avto v bližini, potem sem pa rešena. In - iz prve, se pripeljem skoraj pred Maxi market nasproti parlamenta, najdem parking za ugodno ceno in ni bilo treba hodit menjat listkov in sem bila čisto ta glavna.
Sejem je trajal cel dan in za pomoč mi je bila moja mami. Kar precej sva se namučili, da sva robo odnesli na prizorišče (moram kupiti "rudl"), me je skoraj kap, ko sem izvedela, da ima vsak razstavljalec pol mize, jaz pa robe še pa še. Ampak me je potem organizatroka odrešila, češ da nekaterih ne bo(hvala) in da je lahko cela miza moja. To sem se razširila, na bogato in je bilo super.
Obiskovalcev veliko, nas, ki smo razstavljali, pa tudi. V glavnem nakit, tako da sem bila vesela, da je bila moja stojnica drugačna od ostalih. Bilo nas je peščica takšnih, ki nismo imeli nakita.
Ja, in ljudje so se kar ustavljali pri meni,občudovali moje lončke in zalivalke (meni se je kar samo smejalo), ali kaj prodam ali ne,mi je bilo vseeno, bolj mi je pomembno, da pokažem svoje izdelke, da vidim in slišim, ali izdelki ugajajo ali ne.
In imela sem tudi srečo - zraven mene je imela ena gospa stojnico in ko sva začeli klepetati, mi je dala veliko koristnih nasvetov. Ona je že izkušena ustvarjalka in veliko hodi po takšnih sejmih, jaz pa se šele učim in mi je ljub vsak dobronameren nasvet.
Ja, in kar veliko ljudi mi je reklo, da takšne lončke in zalivalke je imela pa moja babi.
In to je točno to, kar sem želela slišati in da vem, da delam prav, kajti s svojimi izdelki želim popeljati sebe in vse, ki so vam moji lončki všeč, v neke čase naših babic, ko še ni bilo interneta, mobitel in vse ostale tehnologije - malo domačnosti.
Pa ne me spraševat, kako sem bila zvečer doma utrujena - ša danes čutim vsako koščico na telesu, ampak občutki so pa čudoviti in še kar ne morem zbrati vtisov.
super da je vse uspelo
OdgovoriIzbrišiJa, sem vesela. hvala
Izbriši