Božičkov škratek

To pa je mali Božičkov škratek, ki nam je včeraj pomagal okrasiti božično smerkico pri nas doma - se pravi, pri dediju in babi ter pri meni.

Ana je imela kar veliko dela, saj je morala okrasiti kar dve smrekici, čeprav je pri okraševanju moje smrečice malo zabušavala, si je vzela daljši premor in se je šla rajši igrat v svojo sobico, prej pa je seveda izbrala božične okraske, male živalice, s katerimi se je igrala, tako da je bila smrekica že končana, ko je s svojo igro zaključila.

Še sreča, da je je v spodnjem štuku čakala še ena smrečica ( pri dediju  in babi), da jo okrasi.

In tukaj je bila bolj delovna, vse mašnice, škatlice, zvončke in male bunke je obesila na vejice, ležala pod smrekico in natikala okraske, okoli in okoli ....mislim, otrok je res delal sto na uro, čisto ji je bilo vroče.


In kar je najlepše, da verjame v Božička, v jelenčka Rudolfa, v Božičkove sani, v obdarovanje.

Proti večeru, zunaj je bila že kar tema, je šla k oknu, pogledala skozenj in mi rekla : "Maja, mislim, da sem videla Božičkove sani ." To mi je bilo lepo, najlepše.

Pa obdarovanje, v glavnem igrače in nikakor ji ni jasno, le kako Božiček tako točno ve, kaj si želi. Je povedala, da mu je pismo napisala, ampak vseeno....le kako Božiček ve, da prinese točno to, kar si želim, je spraševala. " Mogoče zato, ker sem njegov škratek ?"
In na koncu pametno zaključila : " To je bil najlepši Božič! "

In mi vsi se popolnoma strinjamo - ja, res je bil lep Božični večer.

In vse kar si želim za naslednje leto in vsako leto ponovno je, da bi bili zdravi, pa da bi nam bilo lepo, sploh pa to želim tebi, moja Ana, ko imaš še celo življenje pred seboj, užij ga, živi ga vsak dan in da ga mi živimo ob tebi in s teboj, pikica moja.

Darilca

Nekje sredi letošnjega leta sem pričela z izdelovanje drobnih izdelkov s servetno tehniko in kakor koli gledam ter premišljam, še najbolj uživam pri preoblikovanju in lepšanju lončkov, glinenih in pocinkanih.

In ker je bil začetek z lončki, pa naj tudi to staro leto končam z lončki in seveda božičnimi kroglami, katere sem jih tudi naredila več kot sto.

Tako da je kar prav, da sem izdelala mala božična darilca in sicer sem glineni lonček in podstavek barvala z akrilno barvo, okrasila s servetkom, v lonček vsula okrasni pesek in vanj dala okrašeno stiroporno kroglo. Krogla je seveda za na božično drevo, ampak lonček vseeno ostane uporaben, vanj lahko damo čajno svečko, ga uporabimo za pisala, čopiče ali pa konec koncev, za tisto, kar naj bi bil njegov prvotni namen - vanj posadimo drobno rožico in bo prav lično.

 

Božično drevesce

Pa je postavljena in okrašena - božična smrekica namreč.

Saj vem, da je zgodaj, ker še ni Božič, ampak kar nismo mogli dočakati, da vidimo te stiroporne krogle s servetki.


No, in moram povedati, da je kar dobro izpadlo, drevešček je lep, prevladujeta srebrna in rdeča barva z nekaj dodatki zlate.

Tako, božični okraski so izdelani in zdaj imam še nekaj dni časa za izdelovanje božičnih darilc, ki jih bom podarila.

Pa lepe praznike želim !

Utrinki tržnega dne 8.12.2012

Pa je moja prva prodaja na stojnici za menoj. Ja, kaj naj rečem -

za mene je bilo čudovito, prebila sem led, tremo, uživala sem v vsakem trenutku.
Bilo je sobotno jutro, snežilo je z vso silo, budilka me je zbudila ob 6.00 ( za soboto čisto prezgodaj), pa ni problema. Takoj zjutraj kuhanje kavice, in kuhanega vina, da bo mene in stranke malo pogrel na stojnici, ker brez kuhančkega v takšnem zimskem jutru res ne bi šlo.
Vse sem imela že pripravljeno v avtu in sem šla. Na cesti, kot bi me nekdo pozabil, žive duše nikjer, v mestu v atriju pa je bilo že živahno, vsi so pripravljali stojnice, nosili svoje izdelke, čeprav je bilo ravno to soboto stojnic bolj malo, veliko jih je odpovedalo zaradi vremena, pa mene to sploh ni motilo.

 Lepo v miru sem postavila izdelke na ogled in ko sem opazovala ostale razstavljce sem ugotovila, da imam čisto premalo izdelkov. Vsi so imeli stojnice polne, jaz pa sem svoje lončke postavila na širokoooo, pa še mi je ostal prostor. Torej, prva lekcija : delati, delati in še enkrat delati, da bo naslednjič stojnica polna.

Bila je še tema, ko so pričeli počasi prihajati prvi obiskovalci, nekateri so šli brez pogleda levo ali desno hitro mimo nas vseh, nekateri so se ustavili in izdelke pogledali in kar se mi je zdelo zanimivo, je to, da me je veliko ljudi vprašalo, kako te moje lončke izdelujem.
Si nisem mislila, da bo ljudi to zanimalo.

In presenetila me je obiskovalka, ki je takoj, ko je zagledala moje izdelke, pristopila in rekla : kako se že temu reče ....vintage....chic....ja, je kar uganila, ker skušala sem lončkom dati izgled vintage in malo shabby chica. In kupila je kar dva lončka, jeeeee....moja prva prodaja. To sem bila važna !!!

Kar prehitro mi  je minilo, če ne bi bil tak mraz, bi jaz še ostala tam. Seveda, imela sem tudi pomočnico, mah, kaj pomočnico - šefico, mojo nečakinjo (6let), ki je dan prej naredila sama nekaj voščilnic, za na najino stojnico, kakor je rekla, pa jih je potem na žalost pozabila doma. Ampak razkazovala in prodajala pa je, to pa.

Pa moja sister me je tudi prišla pogledat, in naše dva, pa sorodniki, za katere mislim, da do zadnjega dne niso bili ravno prepričani, ali mislim s stojnico resno ali pa se samo hecam. In ostali mimoidoči, tako da sem imela kar nekaj obiska, predvsem ogledov, kar me veseli, ja, nekaj pa sem tudi prodala.

Zadovoljna in srečna sem z doseženim, da sem moje lončke pokazala, edino premalo jih je bilo.
Za naprej imam polno načrtov, zdaj, čez zimo bom delala in spet delala, spomladi pa nadaljevanka.

Tržni dan 8.12.2012 Tržič

 Pa sem se opogumila – končno, če bi kdo mene vprašal.

Namreč; odločila sem se, da moje kreacije pokažem širni Sloveniji, uh, ta je dobra, kako se fajn bere, ampak resno : 8.12.2012 bom prvič predstavila svoje izdelke na Tržnem dnevu v Tržiču. To sicer ni ravno širna Slovenija, ampak začetek je pa le. Malo mi je trajalo, da sem se skorajžila, najprej sem testirala sorodnike, katerim so izdelki všeč, potem prijateljice, katere so tudi povedala svoje mnenje. Sicer ne vem, ali so jim izdelki resnično všeč, ali tako pravijo zaradi lepšega hahaha. Ampak, kakorkoli, njihovo mnenje in pa domača kritika, mi je dalo zalet in pogum, da grem dalje.



In to je sedaj to.

Odlično se počutim, ko se zavedam, da bom pokazala, kaj ustvarjam, kaj delam, mogoče bo komu kakšen izdelek všeč, da se predstavim in grem v svet, pa četudi za začetek v moje rodno mesto na trg. Saj, če pomislim, je to še najbolj pogumno, veliko lažje je postaviti stojnico tam, kjer te nihče ne pozna. In nekje moram začeti, pa zakaj ne bi kar doma.

 

Kar moram sedaj pohiteti je to, da naredim izdelke, kajti vse moje krogle, ki sem jih naredila pred časom, so šle, trenutno izdelujem božična darilca za domače in prijatelje, zaloge nimam nobene, tako da bom ta božična darilca začasno opustila in pohitela z izdelavo izdelkov za stojnico. Saj do Božiča je še kar nekaj časa.

Je pa super in me veseli, da mi dela ne zmanjka, ravno ko nekaj končam, se mi tam nekje prižge ena lučka in dobim idejo za naslednji izdelek. Tako da so moje misli  počasi že v pomladnem času.

Komaj čakam !! Pa da imam že sedaj tremo, o tem mi verjetno ni potrebno na dlogo in široko razglabljati.