Ana je imela kar veliko dela, saj je morala okrasiti kar dve smrekici, čeprav je pri okraševanju moje smrečice malo zabušavala, si je vzela daljši premor in se je šla rajši igrat v svojo sobico, prej pa je seveda izbrala božične okraske, male živalice, s katerimi se je igrala, tako da je bila smrekica že končana, ko je s svojo igro zaključila.
In tukaj je bila bolj delovna, vse mašnice, škatlice, zvončke in male bunke je obesila na vejice, ležala pod smrekico in natikala okraske, okoli in okoli ....mislim, otrok je res delal sto na uro, čisto ji je bilo vroče.
In kar je najlepše, da verjame v Božička, v jelenčka Rudolfa, v Božičkove sani, v obdarovanje.
Proti večeru, zunaj je bila že kar tema, je šla k oknu, pogledala skozenj in mi rekla : "Maja, mislim, da sem videla Božičkove sani ." To mi je bilo lepo, najlepše.
Pa obdarovanje, v glavnem igrače in nikakor ji ni jasno, le kako Božiček tako točno ve, kaj si želi. Je povedala, da mu je pismo napisala, ampak vseeno....le kako Božiček ve, da prinese točno to, kar si želim, je spraševala. " Mogoče zato, ker sem njegov škratek ?"
In na koncu pametno zaključila : " To je bil najlepši Božič! "
In mi vsi se popolnoma strinjamo - ja, res je bil lep Božični večer.
In vse kar si želim za naslednje leto in vsako leto ponovno je, da bi bili zdravi, pa da bi nam bilo lepo, sploh pa to želim tebi, moja Ana, ko imaš še celo življenje pred seboj, užij ga, živi ga vsak dan in da ga mi živimo ob tebi in s teboj, pikica moja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar