nedelja, 16. december 2012

Utrinki tržnega dne 8.12.2012

Pa je moja prva prodaja na stojnici za menoj. Ja, kaj naj rečem -
za mene je bilo čudovito, prebila sem led, tremo, uživala sem v vsakem trenutku.
Bilo je sobotno jutro, snežilo je z vso silo, budilka me je zbudila ob 6.00 ( za soboto čisto prezgodaj), pa ni problema. Takoj zjutraj kuhanje kavice, in kuhanega vina, da bo mene in stranke malo pogrel na stojnici, ker brez kuhančkega v takšnem zimskem jutru res ne bi šlo.
Vse sem imela že pripravljeno v avtu in sem šla. Na cesti, kot bi me nekdo pozabil, žive duše nikjer, v mestu v atriju pa je bilo že živahno, vsi so pripravljali stojnice, nosili svoje izdelke, čeprav je bilo ravno to soboto stojnic bolj malo, veliko jih je odpovedalo zaradi vremena, pa mene to sploh ni motilo.
 Lepo v miru sem postavila izdelke na ogled in ko sem opazovala ostale razstavljce sem ugotovila, da imam čisto premalo izdelkov. Vsi so imeli stojnice polne, jaz pa sem svoje lončke postavila na širokoooo, pa še mi je ostal prostor. Torej, prva lekcija : delati, delati in še enkrat delati, da bo naslednjič stojnica polna.

Bila je še tema, ko so pričeli počasi prihajati prvi obiskovalci, nekateri so šli brez pogleda levo ali desno hitro mimo nas vseh, nekateri so se ustavili in izdelke pogledali in kar se mi je zdelo zanimivo, je to, da me je veliko ljudi vprašalo, kako te moje lončke izdelujem.
Si nisem mislila, da bo ljudi to zanimalo.
In presenetila me je obiskovalka, ki je takoj, ko je zagledala moje izdelke, pristopila in rekla : kako se že temu reče ....vintage....chic....ja, je kar uganila, ker skušala sem lončkom dati izgled vintage in malo shabby chica. In kupila je kar dva lončka, jeeeee....moja prva prodaja. To sem bila važna !!!

Kar prehitro mi  je minilo, če ne bi bil tak mraz, bi jaz še ostala tam. Seveda, imela sem tudi pomočnico, mah, kaj pomočnico - šefico, mojo nečakinjo (6let), ki je dan prej naredila sama nekaj voščilnic, za na najino stojnico, kakor je rekla, pa jih je potem na žalost pozabila doma. Ampak razkazovala in prodajala pa je, to pa.

Pa moja sister me je tudi prišla pogledat, in naše dva, pa sorodniki, za katere mislim, da do zadnjega dne niso bili ravno prepričani, ali mislim s stojnico resno ali pa se samo hecam. In ostali mimoidoči, tako da sem imela kar nekaj obiska, predvsem ogledov, kar me veseli, ja, nekaj pa sem tudi prodala.


Zadovoljna in srečna sem z doseženim, da sem moje lončke pokazala, edino premalo jih je bilo.
Za naprej imam polno načrtov, zdaj, čez zimo bom delala in spet delala, spomladi pa nadaljevanka.

Ni komentarjev:

Objavite komentar